03 425 14 00 info@3os-celje.si

Šolsko leto 2021/2022

Ob zaključku bralne značke nas je obiskal Primož Suhodolčan

Po dvoletnem premoru smo na III. OŠ Celje ob zaključku tekmovanja za bralno značko v četrtek, 9. junija spet gostili slovenskega kulturnega ustvarjalca. Po 14. letih nas je z obiskom spet razveselil pisatelj Primož Suhodolčan. Pisati je začel že pri dveh letih. Takrat je pogruntal, da svinčnik ni za to, da ga grizeš ali mečeš mami v glavo, ampak da lahko z njim nekaj napišeš. V osnovni šoli je redno objavljal v šolskem glasilu, veliko pa je k njegovem pisanju pripomoglo tudi veliko pisateljsko ime, ki ga je imel Primož kar doma. To je bil njegov oče Leopold Suhodolčan, eden najboljših slovenskih mladinskih pisateljev in začetnik gibanja bralna značka v Sloveniji. Zaradi prerane očetove smrti je bil Primož kmalu skoraj potisnjen v pisateljske vode, saj je nadaljeval očetove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter o Petru Nosu. O stvorih, takšnih in drugačnih, papigah, ki ne utihnejo in o njegovih nesrečah, ki se kar vrstijo, je pripovedoval bralcem od 2. do 9. razreda.
Danaja, 4. b: Ko smo se posedli v malo telovadnico, se je začela predstava. Pripovedovala je o medvedu, ki ni znal brati. Pripravili so jo učenci 3. b in je bila zelo zanimiva.
Brina, 4. b: Zgodba o papigi je bila tako zabavna, da nas Primož ob pripovedovanju skoraj spravil v jok. Vsi si želimo, da bi jih napisal še veliko. Ta prekrasna prireditev se mi bo za vedno vtisnila v spomin in mislim, da ostalim sošolcem tudi.
Dora, 4. b: Komaj je naš gost prevzel besedo, že je telovadnico napolnil smeh. Pripovedoval nam je namreč zgodbe iz svojega otroštva, ki ga je preživel ob svoji govoreči papigi. V takšnem veselem vzdušju je minila še ena prekrasne šolske ura. Nazadnje smo se vsi prerivali za avtograme. Vsa zahvala gre gospe knjižničarki Urški Sotler in gospodu Tadeju Gregorcu, da sta nam pripravila tako lepo druženje s pisateljem Primožem Suhodolčanom.
Ob koncu šolskega leta smo potrebovali prav to. Sproščeno druženje s pisateljem, ki nas je spravil v smeh. Zato smo se vrnili v razrede prepričani, da tudi drugo leto del svojega prostega časa namenimo knjigam in branju.
Bralci III. osnovne šole Celje

         

Šolsko leto 2020/2021

S sovo Oko in z Ostržkom na počitnice: zaključek tekmovanja za bralno priznanje

Na III. osnovni šoli Celje vsako leto z nestrpnostjo pričakujejo zaključek tekmovanja za bralno značko, ker vemo, da nas spet čaka zanimivo dopoldne, polno smeha in zabave. V goste povabimo kulturnega ustvarjalca, najpogosteje slovenskega pisatelja ali pesnika in uspeh je zagotovljen. A kaj se zgodi, ko zaradi omejitev to ni mogoče? Takrat se knjižničarka Urška Sotler v sodelovanju s Tadejem Gregorcem domisli »svoje« prireditve, v kateri nastopata sova Oka in Ostržek. Konec šolskega leta je, a Ostržek še vedno ni osvojil bralne značke. Sami izgovori so ga, da mu ne bi bilo treba brati. Sova Oka mu zato priporoča same zanimive knjige, od zgodb do pesmi in ugank, da bi le začel brati … in pri tem uživati. A ji uspe? Ali Ostržek osvoji bralno priznanje? Seveda, pri tem mu pomagajo zanimive knjige, ki mu jih priporoča sova Oka in 9 slovenskih pesnikov in pisateljev, ki se tokrat niso mogli oglasiti na obisku v živo, pač pa smo jih prosili, da se nam oglasijo na daljavo. Z veseljem so se odzvali naši prošnji Boštjan Gorenc Pižama, Primož Suhodolčan, Feri Lainšček, Andrej Rozman Roza, Neža Maurer, Barbara Gregorič Gorenc, Rok Trkaj, Saša Pavček in Tone Partljič, za kar smo jim neizmerno hvaležni, saj so s tem ne le popestrili našo prireditev, temveč ji dali globino in pomen. Kljub prav posebnemu letu bo to prireditev, ki nam bo še dolgo ostala v spominu. Tudi za take dogodke se »splača« potruditi in brati, kajti kot pravi Andrej Rozman Roza: »Po celem svetu lahko hodimo v pižami in s copati, nikomur nič ne jemljemo, pa smo vse bolj bogati, zato ker so na svetu knjige in ker znamo brati.«

         

Šolsko leto 2019/2020

Zaradi epidemije novega corona virusa je prireditev za bralce odpadla.

Šolsko leto 2018/2019

V petek, 10. maja, je bil prav poseben dan za vse bralce III. osnovne šole Celje. To ni bilo še eno prosto dopoldne, ampak nagrada za vse tiste, ki poleg sodobnih medijev še vedno radi primejo v roke dobro staro knjigo in si z njo bogatijo besedni zaklad ter so tako uspešnejši v šoli. Po malem se z dobrimi knjigami vseskozi sami nagrajujemo. A eno izmed nagrad smo uspeli spoznati to dopoldne. To je bil naš gost, Andrej Rozman Roza. Pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, režiser, komik, oče. Po krajši predstavitvi in nekaj odlomki njegovih pesmi, ki sta jih doživeto interpretirala osmošolca Lea in Žan Luka, je naš gost nadvse zabavno in humorno interpretiral svoje pesmi ter hkrati razkrival del svojega življenja. S svojim obiskom je pustil pečat –z interpretacijo in izborom besedil je znova dokazal, kako lep, sočen in vseobsežen je naš jezik tudi v sodobnejši, modernejši preobleki.
Ob njegovem nastopu so lahko uživali bralci od 2. do 9. razreda in mentorice bralnega priznanja. Roza je iz rokava stresal razne uganke, smešne in malo bolj resne pesmi ter nas navdušil s svojim smislom za humor in interpretacijo. Dokazal je, da je branje zabavno in obljubimo, da se drugo leto spet srečamo v še večjem številu.
V našo spominsko knjigo je zapisal: »Vsakič, ko pridem sem, so novi otroci, a enako prijetno vzdušje. Hvala, ker jih učite ljubezni do branja in znanja.«
Koordinatorka Tekmovanja za bralno priznanje: Urška Sotler

Šolsko leto 2017/18

V petek, 18. maja, je pred šolo že navsezgodaj pripeljalo vozilo, kakršnega v naših koncih nismo vajeni. Bibliobus Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je marsikomu privzdignil obrvi s svojo velikostjo, še bolj pa smo bili navdušeni nad notranjostjo, kjer se je skrivala prava zakladnica najrazličnejših knjig.
Knjižničarka in vodja bibliobusa Tjaša Mrgole Jukič je z veseljem sprejela skupine bralcev (zvrstilo se jih je kar 12) in jim predstavila, kje potujoča knjižnica vozi ter kakšno je njeno poslanstvo. Izvedeli smo, da marsikje v Sloveniji knjige zaradi oddaljenosti knjižnic niso dostopne vsem prebivalcem, zato so vsakega obiska bibliobusa zelo veseli. Z zanimanjem smo poslušali, kakšen je pravzaprav urnik bibliobusa, koliko koles nosi to ogromno zbirko knjig in kako je mogoče, da se med vožnjo ne prevrnejo.
Mlajši učenci so uživali v zabavni interpretaciji pravljice Žabica nagica, starejši pa v zgodbah o starodavni Aleksandrijski knjižnici. Ob koncu obiska so učenci »skočili« še na obisk v šolsko knjižnico, kjer so za prizadevno celoletno branje prejeli sladko nagrado, nekateri pa so se udeležili tudi knjižnega sejma »Knjiga za knjigo«, s katerim smo sklenili še eno uspešno bralno sezono.

         

Šolsko leto 2016/2017

         

“Ne pride daleč, kdor gre kar naravnost.”
Tisti, ki radi in veliko berejo, dobro vedo, da največje zanimivosti sveta niso razkrite na obcestnih transparentih, temveč se pogosto skrivajo ob neznanih stranpoteh. Dobri bralci so na začetku iskrivi raziskovalci in izpraševalci, iz njih pa lahko na koncu zrasejo izvrstni poznavalci.
Na III. osnovni šoli je kar nekaj nadobudnih bralcev, ki so do konca pripeljali še eno sezono druženja s knjigo in branjem. Tekmovanje za bralno priznanje je tradicionalen projekt, ki ga vsako leto zaključimo s prireditvijo v naši mali telovadnici, in letos ni bilo nič drugače – le da tokrat v goste nismo povabili kakšnega pisatelja ali ilustratorja, temveč dramsko skupino Društva za boljši svet iz Maribora, ki nam je odigrala dve predstavi Mali princ – eno za razredno in eno za predmetno stopnjo.
Zaključek letošnjega bralnega projekta je bil povsem v znamenju te večne zgodbe, ki jo lahko (vsak na svoj način) razumejo otroci in odrasli. Učenci so se z njeno vsebino spoznavali že v času pouka in ustvarjali na to temo, učenke 7. a pod mentorstvom Lavre Kuserbanj in Tadeja Gregorca pa so pripravile razstavo risb in misli, s katero smo okrasili telovadnico in šolski hodnik.
Obe predstavi sta nas popeljali v sodobni svet Malega princa. Na svoji poti po Zemlji srečuje ljudi, ki zaradi neprestane naglice, samovšečnosti in ozkoglednosti pozabljajo na male stvari, ki so v življenju resnično pomembne. Približa jim pogled »gledanja s srcem« in jih nagovori, da spremenijo svoje življenje na bolje. Verjamemo, da sta predstavi s svojim srčnim sporočilom nagovorili tudi vse nas.

Šolsko leto 2015/2016

V sredo, 25. maja, na svetovni dan … brisače … se je zgodilo zadnje dejanje tekmovanja za bralno priznanje v šolskem letu 2015/2016 na III. osnovni šoli Celje. Na dveh prireditvah smo se zbrali vsi tisti, ki smo se v letošnjem letu družili s črkami, besedami, knjigami. Nagrada za nas je bil človek s črkami, besedami, knjigami, Boštjan Gorenc Pižama. Na njegovi spletni strani piše: Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Ko je takole stal pred nami, ni bil nihče več v dvomih, da bi že umrl. Preveč knjig še mora prebrati in jih prevesti! Boštjan Gorenc Pižama je prav poseben človek. Ima rad slovenski in angleški jezik, besede mu ves čas krožijo po glavi. Je prevajalec, mlajšim učencem znan po prevodih Kapitana Gatnika, Super Pleničkota in gospoda Gnilca, starejšim pa se je prikupil po prevodih knjig Krive so zvezde in Čudo. Kar nekaj svojih prevedenih del nam je predstavil. In to ne na običajen način, ampak s pravo mero humorja, komičnih prizorov in smeha. Navdušil nas je s svojo pojavo in svojimi besedami, ki so bogate, tekoče, a vseeno polne pristnega humorja, kot se za pravega komika, pisatelja in prevajalca spodobi. Ni mogel mimo njegove najnovejše, prve samostojne knjige z naslovom SLOLvenski klasiki, iz katere nam je predstavil nekaj zanimivih odlomkov. Učenci in učitelji smo si bili enotni, da smo spet preživeli čudovit zaključek bralnega priznanja z gostom, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. V našo spominsko knjigo je zapisal: “Tretja OŠ knežjemesta, hvala za topel sprejem (zunaj je vroče) in za razumevanje ob zamudi (glava je pregreta). Veselo branje še naprej! Pižama”

         

Šolsko leto 2014/2015

Šolsko leto se počasi bliža koncu in z njim še ena uspešna sezona branja na III. osnovni šoli Celje. V četrtek, 14. maja, je bil za bralce naše šole Celje poseben dan, ki smo ga preživeli v družbi imenitnega gosta, pisatelja in pesnika Petra Svetine. Vsi smo bili v pričakovanju, kaj nam bo povedal. Le kdo je ta mož, ki stoji pred nami, smo se spraševali. Preden se je pisatelj in predavatelj slovenistike na celovški univerzi odločil za študij na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je diplomiral iz slovenistike ter magistriral in kasneje tudi doktoriral iz starejše slovenske poezije, se je Peter Svetina preizkusil tudi kot študent medicinske fakultete. Ker mu je učenje verzov Krsta pri Savici šlo veliko hitreje in bolje od rok kot preučevanje človeške anatomije, se je vrnil na pot, ki jo je načrtoval že vse od tretjega letnika srednje šole. K besedam in literaturi. Danes piše poezijo in prozo, zlasti za otroke. Kar nekaj njegovih zgodb in pesmi smo spoznali že ored njegovim obiskom: gospoda Konstantina, pa mrožka, modrost nilskih konjev in najrazličnejše čudake, ki nastopajo v njegovih pesmih in zgodbah. Nekaj smo jih spoznali tudi, ko nas je obiskal, saj nam je prebral in pripovedoval kar nekaj svojih zanimivih zgodb in pesmi. Ugotovili smo, da ni nič fin, kot bi se za doktorja spodobilo, ampak topel, preprost človek, ki ima najraje besede in verze, pa seveda svojo družino. Lepo nam je bilo z njim, v spominsko knjigo bralnega priznanja pa nam je napisal: »Pot do vas je kratka, čeprav lahko traja eno celo knjigo.«
         

Šolsko leto 2013/2014

V petek, 23. maja, je bil za bralce III. OŠ Celje prav poseben dan. Praznovali so vsi tisti, ki so celo šolsko leto del svoje prostega časa namenjali tudi branju ter in si tako prislužili bralno priznanje. Prav zaradi njih smo na obisk povabili Slavka Pregla, slovenskega mladinskega pisatelja, pripovednika, basnopisca, urednika. Skoraj 2 metra visok gospod z očali na slikah zgleda hudo resen, a že ko je prišel na našo šolo, smo ugotovili, da sploh ni resen. Že navsezgodaj so ga razveselile petošolke, ki so odigrale odlomek iz njegove knjige Velika skrivnostna skrivnost. Tudi sam je poln hudomušnih domislic, ki jih z veseljem zapiše v svojih knjigah, pa tudi nam jih je nekaj »natresel«. V njegovih knjigah se vedno kaj dogaja, njegovi junaki raziskujejo, se odpravljajo na potovanje, dogajajo se jim neverjetne pustolovščine, prav takšne kot iz kakšnega napetega pustolovskega filma. V mladosti, ko je bil pisatelj še v kratkih hlačah kot njegovi junaki, je bilo priložnosti za domislice in potegavščine ogromno. Če se sam ni domislil kakšne, so to storili njegovi sošolci. Glavno je bilo, da je bilo življenje veselo. A bil je vse prej kot nadloga za učitelje. Zvezkov ni pozabljal doma, pred šolsko nalogo ga ni zvijalo po trebuhu, domačega branja ni prepisoval iz sto let starih zvezkov, urejal je šolski časopis.
»Kdor bere, ne postavlja neumnih vprašanj,« pravi. Mi smo jih postavili kar nekaj in z veseljem je nanje odgovoril. Pripovedoval nam je o svoji mladosti, o svojih knjigah, o šoli in z veseljem smo mu prisluhnili. Dokazal je, da je vse prej kot resen visok pisatelj, ki cele dneve ždi v svoji pisarni in piše knjige. Vprašanja, ki bi se nam porajala, naj napišemo na list papirja in čez 200 let bo prišel spet na obisk in nam odgovoril nanje.
V našo spominsko knjigo je zapisal: »Vedno je lepo priti med dobre bralce in vztrajne mentorje. Vse dobro še naprej!«

         

Šolsko leto 2012/2013

V sredo, 15. maja, je bil za vse bralce III. OŠ Celje prav poseben dan. Zbrali smo se tisti, ker radi beremo in smo se celo leto pridno srečevali s knjigami, zgodbami, pesmicami in potovali s knjigo v svet. Ker smo radi za dobro opravljeno delo tudi nagrajeni, smo se za nagrado srečali s prav zanimivim gostom. Tistim znanim Slovencem, pisateljem, piscem besedil, etnologom, novinarjem, ki je napisal kar 117 knjig in več kot 2700 besedil za glasbo. Naš gost ob zaključku bralne značke je bil seveda Ivan Sivec, eden najbolj plodovitih in najbolj popularnih slovenskih pisateljev.
Da človek napiše toliko knjig, mora biti seveda tudi sam strasten in navdušen bralec. Ivanu Sivcu je bilo branje in raziskovanje položeno takorekoč v zibelko. Branje je zanj čarobna stvar. Sam pravi: Branje je zame strast. Vedno znova me zagrabi kot prva ljubezen. Marsikaj drugega se je v življenju že začelo ponavljati, dobra knjiga pa mi še vedno odkriva tiste odtenke v duši, ki jih prej nisem poznal, zdaj pa sem jih naenkrat odkril in so naenkrat zazvenele v meni. Zato se tej strasti ne bom nikdar odrekel.«
Pravi, da če bo, če bo zdrav, napisal še precej knjig, saj ima še veliko idej. Kako topel človek je Ivan Sivec, spoznaš, ko se z njim pogovoriš in mu prisluhneš. Šele takrat ugotoviš, kako trdo dela, a vse to zato, ker rad opravlja svoje delo. Nam je povedal marsikaj zanimivega in nas navdušil s svojo preudarnostjo in talentom.
V našo spominsko knjigo je zapisal: »Dragi mladi bralci, spoštovani pedagogi! Na vaši šoli mi je bilo lepo … Vidim, da ljudi in knjige sprejemate z ljubeznijo. Naj bo vedno tako! Srečno naprej, življenje in literatura sta brez mej!«

         

Šolsko leto 2011/2012

Pravijo, da je knjiga ogledalo duše. Ko bereš knjigo, uzreš samega sebe. Nobena stvar na tem svetu nam pri iskanju izgubljenega časa ne pomaga bolj kot čas, ki si ga sami vzamemo za branje knjige. Knjiga je vse, ki smo se v torek, 15. maja 2012, udeležili prireditve ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje, na takšen ali drugačen način spremljala vse leto. Čez leto smo pridno prebirali knjige, ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje pa smo, kot vsako leto doslej, v goste povabili zanimivega gosta.
Je pisatelj. Je pesnik. Je scenarist. Je dramatik. Je slikar. Pravzaprav bi bilo verjetno bolje, če bi ga povprašali, s čim se kot v umetnik v svojem življenju še ni ukvarjal. Pravijo, da je takšen pisatelj, »ki ima rad otroka in bi rad bil v bivanju z njim na trenutke spet otroški, iz solz in smeha v isti sapi.« To nam pove, da so njegove zgodbe vesele in žalostne, kot je pač veselo in žalostno, razigrano in bridko življenje vsakega izmed nas. Ko piše, namreč ne razmišlja o posameznih bralcih, temveč o ljudeh nasploh.
V vaše življenje bo skoraj vedno vstopil v skoraj do tal segajočem plašču in značilnem črnem klobuku. Že veste, kdo je bil naš gost? To je slovenski pisatelj, pesnik, scenarist, dramatik Feri Lainšček. Povprašali smo ga marsikaj zanimivega, on pa nam je potrpežljivo, počasi, preudarno in toplo pripovedoval o svojem otroštvu, svojem delu in o vsem drugem, kar nas je zanimalo. Vse skupaj pa je začinil s prekmurskim narečjem in toplino, ki jo izžareva. Bilo je lepo in nasmejani in zadovoljni smo odhajali nazaj k pouku ter že načrtovali, kaj dobrega bomo prebrali med počitnicami ter kateri zanimivi gost bo nas, pridne bralce, obiskal naslednje šolsko leto.

         

Šolsko leto 2010/2011

Mladi bralci ilustratorja Uroša Hrovata dobro poznajo, saj je prav vsak izmed njih že prebral kakšno knjigo, ki jo je ilustriral. Vsi dobro poznajo zbirko Pozor, pravljice, pa Živalske novice, knjigo Košarkar naj bo, Petra Nosa in ostale knjige Primoža Suhodolčana, s katerim odlično sodeluje. Barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superheroji, vojske zombijev, hladilnik, ki se sam požre, štumf, ki nima brata, kuža, ki je zaljubljen kot pes, kovter, ki ga zebe, vse to so junaki, ki naseljujejo pravljični svet Uroša Hrovata. Najraje ima komično ilustracijo, saj je ob risanju igrivih, komičnih podob »enostavno srečnejši«. Ta gospod, ki najraje ilustrira knjige za otroke, je bil letošnji gost ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje na III. OŠ Celje. Navadno naše goste, ki nas obiščejo, bolj poslušamo, tokrat pa smo bolj gledali. Zakaj gledali? Zato, ker je naš gost porisal celo steno. No, na steni je bil seveda papir. Zelo smo se zabavali ob njegovih ilustracijah, ki so zanimive in privlačne. Nekoč je dejal: »Zadovoljen sem, ker mi nihče ne narekuje, kako naj kaj narišem. Najbolj sem ponosen na številna bitja in na tiste čudne stvari.« Nekaj čudnih stvari nam je narisal tudi na prireditvi, mi pa smo bili zadovoljni, da nas je obiskal, saj smo spoznali še enega slovenskega kulturnega ustvarjalca in se ob tem neizmerno zabavali.

         

Šolsko leto 2009/2010

Junij je na III. osnovni šoli Celje že tradicionalno povezan z zaključkom tekmovanja za bralno priznanje. Tudi letos je bilo tako. Vsako leto skrbno pripravimo zaključno prireditev in medse povabimo gosta s področja kulture, knjig, branja, gledališča. Za učence, tiste, ki so vse leto pridno brali in osvojili bralno priznanje, pa je prireditev obenem tudi nagrada za opravljeno »bralno« delo.
Letos smo se odločili, da povabimo v goste Jureta Seška, radijskega in televizijskega moderatorja, voditelja, urednika, igralca, pevca. Nekateri so ga že poznali, drugi še ne. Naš gost se nam je prikupil takoj, ko je stopil pod našo streho, potem pa smo ga spoznali še malo bolje. S svojim nastopom, pristno prijaznostjo, neizmernim veseljem do življenja in številnimi talenti nas je prijetno presenetil in prav gotovo bomo prepoznali njegov glas na radiu Ognjišče, kjer je zaposlen.
Jure Sešek je eden najbolj prepoznavnih radijskih glasov pri nas in izjemno priljubljen med ljudmi, ki so mu prisodili že kar nekaj nagrad najboljšega radijskega voditelja. Najbrž je skrivnost njegovega uspeha v tem, da rad dela na radiu. Radio ga spremlja že od mladosti, saj je bil v njegovi družini venomer prižgan. Vedno si je želel, da bi počel v življenju nekaj, kar ga veseli, in menimo, da mu je to tudi uspelo, saj v življenju počne stvari, ki ga neizmerno veselijo: napoveduje, igra, poje. Radio je zame zakon, pravi in verjetno ga ne bi zamenjal za nič na svetu.
Naš gost Jure Sešek pa je tudi amaterski igralec. S sabo je na našo šolo pripeljal Martina Krpana. Predstavo o Martinu Krpanu je pripravil za svojo dušo in srce, a predvsem zato, da z njo razveseljuje in mimogrede še izobražuje otroke. Tako mladi kot malo starejši bralci so ga poslušali z odprtimi usti, saj se je jim je znal približati. Vsak izmed nas je prejel delček dobre volje, ki sta ga na šolo prinesla Jure Sešek in Martin Krpan. Prav vsi smo se zadovoljni in nasmejani vračali nazaj k pouku in si obljubili, da se bomo tudi naslednje leto nagrajevali z dobrimi knjigami.
Naš gost je v spominsko knjigo bralne značke zapisal: »Ni gršega na tem sveti, kakor če se kaj da, potlej pa očita…Kdor noče dati, pa naj ima sam!«
Dali ste in dobil sem … Zato: »Hvala!« Čudovito sem se imel med vami. Krpan pa tudi!

         

Šolsko leto 2008/2009

2. junij je bil letos dan D za vse bralce, ki so pridno brali za bralno priznanje. Že nekaj časa smo ga pričakovali, že nekaj časa smo se ga veselili. Našega gosta Tonete Partljiča. Naš gost je marsikaj – dramatik, pisatelj, komediograf, politik, poslanec, učitelj …. A prav gotovo je v prvi vrsti uglajen, prijazen in hudomušen gospod, ki te osvoji, ko ga srečaš. Čeprav za najmlajše ne piše, pa so ga najbolj nestrpno pričakovali prav oni. Nekateri so ga poznali, drugi ne. A z gosti je vedno tako. Nekatere poznamo in z njimi se pogovarjamo o vsakdanjih stvareh. Drugi pa so nam neznani, zato jih moramo šele spoznati. Vse, kar je Tone Partljič počel v življenju, je obogatil z žlahtnim humorjem, rad se je malo ponorčeval iz vsega, kar mu ni bilo všeč. Pa ne zato, da bi se drug drugemu posmehovali, ne, zato, da bi bilo življenje bolj prijazno, da bi pozabili na skrbi, ki nas obkrožajo. Tako je bilo tudi na prireditvi za najmlajše in malo starejše bralce. Veliko jih je bilo in prav vsi so prejeli delček dobre volje, ki jo je s sabo prinesel naš gost. Ali veste, da se čisto vsak dan zbudi dobre volje? Ja, marsikdo od nas si je zaželel, da bi bilo tudi z njim ali njo tako. Učenci izbirnega predmeta Gledališki klub so mu predstavili odlomek iz njegove igre Moj ata, socialistični kulak, sam pa nam je pripovedoval o svojem otroštvu. Prav vsi smo se zadovoljni vračali nazaj h pouku in si obljubili, da se bomo tudi naslednje leto nagrajevali z dobrimi knjigami.
V našo knjigo spominov je zapisal:
»Fina Urška,
veseli otroci,
kulturna šola!«

         

Šolsko leto 2007/2008

29. maja smo vsi, ki smo med šolskim letom pridno brali, doživeli nekaj posebnega. Redko je, da se učenci celo uro prešerno smejejo, a to se je zgodilo. Ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje nas je namreč obiskal pisatelj Primož Suhodolčan.
Primož Suhodolčan je pisatelj, podjetnik, radijski moderator, oče, sin začetnika gibanja bralne značke, Leopolda Suhodolčana, človek, ki počne to, kar ga v življenju resnično veseli. Prijazen in šaljiv človek, poln energije, ki nima dvojne podobe: javne in zasebne. On je tak, kot so njegove knjige. Nič čudnega, da je povsod lepo sprejet in da očara mlado in staro. In očaral je tudi nas, mlade in malo manj mlade. Enkrat je že bil na naši šoli in verjamemo, da ga bomo še gostili. Z energijo, ki jo izžareva, bo prav gotovo še dolgo pisal o Petru Nosu, Ranti ter si izmišljeval najbolj čudne zgodbe o še bolj čudnih živalih.
Sledilo je obvezno podpisovanje, fotografiranje ter zapis v našo kroniko:
“Kaj je prava stvar,
kaj je polna vreča?
Če v nogavici je denar
ali v štumfu sreča?”

         

Šolsko leto 2006/2007

Spet smo odlično izbrali. Matjaž Pikalo je marsikaj, predvsem pa zelo zabaven in komunikativen sogovornik. Spoznali smo njegova dela, Luža je postala pravi hit med učenci, Samsara pa nič kaj ne zaostaja. Čudovit zaključek tekmovanja za bralno priznanje smo doživeli in komaj čakamo naslednje šolsko leto. Naš gost je v kroniko zapisal: »Upoštevajte priimek in njegov naglas, danes sem z veseljem nastopal za vas, včasih so mi rekli dr. Glas.»

         

Šolsko leto 2005/2006

Z duhovitostjo in številnimi talenti nas je navdušil pesnik, pisatelj, igralec, dramatik Andrej Rozman Roza.V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisal: »Nikomur nič ne jemljemo, pa smo vse bolj bogati, zato ker so na svetu knjige in ker znamo BRATI.«

         

Šolsko leto 2004/2005

Učence je obiskala mladinska pisateljica Desa Muck in prav vsi so bili navdušeni nad njo, mali in veliki. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisala: »Bistri, sproščeni, odkriti otroci, polni domišljije in znanja. Kako vam uspe? Lepo mi je bilo z vami.«

         

Šolsko leto 2003/2004

Bralne značkarje je obiskala Janja Vidmar, ki je vse navdušila s svojo neposrednostjo in simpatičnim nastopom. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisala: »Preživela sem dve čudoviti urici na vaši šoli. III. OŠ Celje je zakon! Upam, da se srečamo spet, če ne prej, ko se zamenja generacija.«

         

Šolsko leto 2001/2002

Učence razredne stopnje je ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje obiskala pisateljica Mira Zelinka, tudi nekdaj učiteljica naše šole, učence predmetne stopnje pa celjska pisateljica Brigita Kobe.

Šolsko leto 1997/98

Bralne značkarje in starše je počastil z obiskom pesnik Tone Pavček

Šolsko leto 1996/97

Ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje sta bila naša gosta pisatelja Zdenka Vogrinc in Primož Suhodolčan, ki je bil prav tako kot njegov oče zabaven sogovornik na srečanju bralnih značkarjev. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisal: »Prijetna, vesela družba! Še posebej osmošolci …!«

Šolsko leto 1993/94

Gost ob zaključku je bil v kinu Union znani mladinski pisatelj, avtor knjižne zbirke Zvesti prijatelji, Bogdan Novak. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisal: »Čestitam vsem, ki so si pridobili bralno značko in upam, da jih bo vsako leto več. Ko berete knjigo, se vam odpre nov svet, precej bogatejši od televizijskega. Pri branju knjige si lahko vse zamisliš sam, na TV pa ti vsilijo že narejeno podobo. Na prireditvi za bralno značko me je še posebej veselilo, da imate toliko nadarjenih učencev na raznoraznih področjih.«

Šolsko leto 1992/93

Ob zaključku tekmovanja za bralno značko so učenci obiskali gledališko in filmsko predstavo in se po predstavi srečali z gledališkimi igralci. Učence razredne stopnje je obiskala mladinska književnica Bina Štampe Žmavc in se jim predstavila z izbranim recitalom otroških pesmi. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisala:
»Zakaj tako hitro minejo
babice ljube in dedki
in v solzah iz žagovine
odhajajo – stari medvedki?«

Šolsko leto 1991/92

Ob zaključku tekmovanja za bralno značko je na slovesni podelitvi bralnih značk šolo obiskal ilustrator, karikaturist, dolgoletni urednik Cicibana Božo Kos. Učenci so mu predstavili svoje delo v delavnicah, on pa jim je ljubeznivo odgovarjal na vprašanja, pripovedoval o svojem delu in na koncu narisal še Piko Nogavičko.

Šolsko leto 1990/91

Posebej slovesno je bilo na prireditvi ob zaključku tekmovanja, ko je šolo obiskal pisatelj Vitan Mal in slovesno podelil značke. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisal: »Poln lepih vtisov!«

Šolsko leto 1989/90

Bralne značkarje je nagradila s svojim obiskom književnica Berta Golob.

Šolsko leto 1988/89

Gost zaključne prireditve tekmovanja za bralno značko je bil mladinski književnik Brane Dolinar.

Šolsko leto 1987/88

Gost ob zaključku tekmovanja za bralno značko je bil pobudnik bralnih značk v Sloveniji, Stanko Kotnik, profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru in ugleden kulturni delavec. V kroniko tekmovanja za bralno priznanje je zapisal: »Rad sem prišel in dobro sem se počutil! Naj bo značka večno mlada!«

Šolsko leto 1986/87

Zaključne slovesnosti od podelitvi Kajuhovih bralnih značk se je udeležila književnica Neža Maurer. Bralci so pripravili kulturni program. K prijetnemu razpoloženju je pripomogla še druga gostja, Vida Jagodič, nekdanja učiteljica Neže Maurer na naši šoli. Nepričakovano sta se književnica in njena učiteljica srečali po 46 letih. Neža Maurer je v kroniko tekmovanja za bralno priznanje zapisala: »Srečanje z dobrimi ljudmi, z dobrimi učenci – je sreča. Od vas odhajam bogatejša zavoljo prijateljstva, ki sem ga začutila. Čestitam za lep spored.«

Šolsko leto 1985/86

Učenci so prejeli priznanja na svečani zaključni prireditvi z gostom Danetom Debičem .

Šolsko leto 1984/85

Učence je na zaključni slovesnosti 2. aprila pozdravil pesnik, prevajalec, Prešernov dvakratni nagrajenec Tone Pavček. V kroniko tekmovanja za bralno značko je zapisal: »K čestitkam za uspeh in krasen vtis še en podpis – Tone Pavček.«

Šolsko leto 1983/84

Ob zaključku tekmovanja za bralno značko je šolo 2. aprila, na svetovni dan mladinske književnosti, obiskal pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec, Kajetan Kovič. Pripovedoval je o svojem življenju, prebral je nekaj svojih pesmi in zgodb, ki jih je napisal, ter učencem podelil bralne značke.

Šolsko leto 1982/83

Gostja zaključka tekmovanja za bralno značko je bila pisateljica Branka Jurca.

         

Šolsko leto 1973/74

Šolo je obiskala slovenska mladinska pisateljica Ela Peroci. Govorila je o svojem delu in prebirala odlomke iz svojega najnovejšega dela.

Šolsko leto 1967/68

Slovesnosti in svečane razdelitve bralnih značk so se udeležili pisatelji: Fran Roš, Stane Ferčak in Oskar Hudales.

 

Šolsko leto 1964/65

Šolo sta obiskala mladinska pisatelja Vida Brestova in Tone Seliškar. Pripovedovala sta svoje spomine in brala odlomke iz svojih del.

         

Dostopnost