Bilo je mrzlo, megleno, oblačno jutro. Ob pogledu na dvorišče me je kar malo zmrazilo. Sprehodil sem se po kmetiji in v slovo pomahal očetu, ki se je odpravljal v službo.

Moj mlajši brat Jurij je zdolgočaseno strmel v televizijski ekran. Odpravil sem se v kuhinjo, da bi si pripravil zajtrk. Iz dnevne sobe je bilo mogoče slišati glas neke ženske, ki je napovedovala vreme, iz očetove spalnice pa se je tiho oglasilo brnenje telefona.

Stopil sem v sobo in se oglasil na mobilnik. Klicala je očetova sodelavka, me vprašala, če je oče že odšel od doma, in rekla, da mu bo sporočila, da je svoj telefon pozabil doma.

Že sem odhajal iz sobe, ko se mi je pogled ustavil na dnu očetove omare. Iz majhne špranje, ki je bila skorajda nevidna, sem opazil kukati najnovejši telefon.

Po glavi so se mi porajala mnoga vprašanja in v meni se je začela prebujati radovednost . Vedel sem, da me pri pregledu očetove omare Jurij ne bo zasačil, saj ga je vremenarka na televiziji čisto prevzela.

Stopil sem do omare, ki je stala v ozkem kotu spalnice, in si skopal pot do telefona. Že sem ga držal v rokah in za trenutek mi je zastala sapa. Zamaknjeno sem si ogledoval dragocenost. Nekaj časa sem še okleval, nato pa sem le zbral pogum in drago napravo vklopil. Raziskoval sem številne aplikacija, pogledal mnogo noro zabavnih videov in se smejal do solz. Pozabil sem na čas.

Za hip sem se obrnil in za menoj je s prekrižanimi rokami stal oče. Njegov jezni pogled je bil zapičen v moj obraz. Njegove temne obrvi, ki so se mi zdele še temnejše kot običajno, so bile močno zakrivljene. Brez besed mi je iz rok izpulil mobilno napravo, me jezno odvlekel iz spalnice in se name pričel razburjati kot še nikoli prej.

Poslal me je v mojo sobo in mi v tistem dnevu ni namenil niti pogleda več. Pri večerji se je pogovarjal le z Jurijem, če pa so se najine oči slučajno srečale, je njegov pogled hitro odtaval nekam drugam.

Pozno zvečer, ko se je že naredila tema in se je na nebu prikazala luna, je oče stopil v mojo sobo. Mislil je, da spim, zato me ni budil, ampak je na mojo nočno omarico odložil listek. Komaj sem počakal, da je oče odšel, nato pa radovedno prebral listek.

Na njem je pisalo, da je kazen primerna mojemu vedenju. Telefon je bil namenjen meni, in sicer kot rojstnodnevno darilo. Zaradi moje nepotrpežljivosti pa se je oče odločil, da mi od sedaj naprej daril ne bo več kupoval. Tako je tudi bilo. Od očeta nisem nikoli več dobil drugega kot oblačila in hrano.